Shou sugi ban barvanje lesa

Del foruma , ki obsega naše delo / restavriranje britev, brivnikov in ostale stvari iz delavnic :)
Odgovori
Uporabniški avatar
miha
Site Admin
Prispevkov: 5612
Pridružen: 10 Sep 2013, 10:28

Shou sugi ban barvanje lesa

Odgovor Napisal/-a miha » 26 Nov 2019, 21:03

gre za star japonski način zaščite in tudi barvanja lesa,.. z žganjem

... malo igračkanja, ker sem že velikokrat hotel poskusiti, za silo bo :) ... toorej..

na začetku sem našel ene ostanke palete za skuriti..
IMG_2965.jpg
IMG_2965.jpg (81.68 KiB) Pogledano 966 krat

..jih za silo poublal..
IMG_2968.jpg
IMG_2968.jpg (59.76 KiB) Pogledano 966 krat

sel ven žgati zbrenerjem in pote mzažgano čistiti dol iz lesa (sori sem pozabil slikati), nato pa barvanje svetlih delov, v mojem primeru z lužili (modro, rdeče in kombinacija najprej belega nato čez rumenega) .. na koncu še olje čez.. meni se ne zdi tako švoh.. v živo je lepše :)

IMG_2970.JPG
IMG_2970.JPG (122.09 KiB) Pogledano 966 krat
IMG_2972.JPG
IMG_2972.JPG (82.49 KiB) Pogledano 966 krat
britev.si ruleeees :)

Uporabniški avatar
olly
Prispevkov: 2429
Pridružen: 05 Nov 2014, 22:59

Re: Shou sugi ban barvanje lesa

Odgovor Napisal/-a olly » 27 Nov 2019, 12:20

Miha, rezultat je zanimiv, vendar se mi kljub tvojemu opisu le rahlo svita, kako si prišel do njega.

Lahko malo bolj natančen opis?

Uporabniški avatar
miha
Site Admin
Prispevkov: 5612
Pridružen: 10 Sep 2013, 10:28

Re: Shou sugi ban barvanje lesa

Odgovor Napisal/-a miha » 27 Nov 2019, 17:16

... bom poskusil :)..

Les ki ima relativno razgibane letnice (verjetno je smreka boljsa, nisem pa siguren) zazges do crnega, nato zbrusis ali zdrgnes, npr s kovinsko krtaco, posledicno ostanejo crne letnice in svetlejsi vmesni deli ki se zdrgnejo do svetlega, nato pobarvas, svetlejsi deli se seveda bolj vidno pobarvajo.. na koncu se finish..

Upam da je mogoce bolj jasno opisano ..?
britev.si ruleeees :)

Uporabniški avatar
olly
Prispevkov: 2429
Pridružen: 05 Nov 2014, 22:59

Re: Shou sugi ban barvanje lesa

Odgovor Napisal/-a olly » 27 Nov 2019, 17:17

Je! Hvala!

Pa lužila, ki si jih uporabil?

Uporabniški avatar
brico
Prispevkov: 2498
Pridružen: 25 Jan 2015, 18:10

Re: Shou sugi ban barvanje lesa

Odgovor Napisal/-a brico » 27 Nov 2019, 19:24

smreka lahko ima zelo goste letnice...tudi do pol mm...samo je draga in se uporablja za drge namene...npr. inštrumente...les za palete je surov in ga ni potrebno sušit po naravni poti...posledično nima nobene vrednosti...čeprav eni delajo čuda iz palet...palete se izdelujejo v neizmernih količinah in samo krožijo po svetu...je pa dobro za testing preden se spustiš v "umetnost"...vsekakor pohvalno in zanimivo...
po drugi strani, kolikor jaz vem se po standardu euro palete izdelujejo iz iglavcev, torej smreka...les se ne suši po naravni poti ampak v primernih sušilnicah...kako to točno izgleda, ne vem..."prisilno" se suši na ne pride do plesni če je na odprtem...tako grčast les itak ni za drugo rabo, lep pa je na oko...smreka je mehkejša od bukve ali javorja in se lažje obdeluje pri taki masproizvonji...manjša obraba orodja...uf, sem se zapletel.... :lol:
...is a good man without a good knife really a good man ?

Uporabniški avatar
miha
Site Admin
Prispevkov: 5612
Pridružen: 10 Sep 2013, 10:28

Re: Shou sugi ban barvanje lesa

Odgovor Napisal/-a miha » 28 Nov 2019, 17:18

olly napisal/-a:
27 Nov 2019, 17:17
Je! Hvala!

Pa lužila, ki si jih uporabil?
moja so na vodni osnovi,.. gre za barvilo ki obarva les a se vidi strukturo lesa,.. bolj natančno definicijo sem pa našel na netu našel :)



LUŽILA
Lužila so dekorativna sredstva za polepšanje in oplemenitenje lesenih površin. Z njimi zmanjšamo preveliko ali povečamo premajhno barvno raznolikost, poživimo teksturo lesa in povečamo obstojnost barve izdelka. Lužila povečajo trajnost barve z obstojnostjo lastne barve, poleg tega ščitijo lesene površine pred škodljivim delovanjem svetlobe, predvsem pred UV-žarki. Lužila so premazna sredstva, ki vsebujejo barvila, mikronizirane barvne pigmente ali kovinske soli, raztopljene ali dispergirane v vodi in/ali organskih topilih. Navadno vsebujejo tudi majhne količine veziva. Najpogosteje jih nanašamo na les z valjanjem ali mazanjem. Pogosto je po nanašanju potrebno še krtačenje za izenačenje barve in za vtiranje v pore lesa ali pa brisanje presežkov lužila.Fizikalno-kemijske lastnosti lužila morajo biti skladne z vrsto lesa in stanjem njegove površine, postopkom nanašanja, želenim barvnim učinkom in predvideno vrsto temeljnega laka.Navadno dajejo lužila na površini lesa negativno barvno sliko. To pomeni, da bolj obarvajo mehkejši oziroma redkejši in svetlejši rani les. Le posebna kemijska lužila močneje obarvajo že naravno temnejši in gostejši les ter s tem poudarjajo naravni barvni kontrast.

Vrste lužil, poznamo:
- vodna lužila,
- alkoholna ali špiritna lužila,
- kemijska lužila.
- oljna lužila

Vodna Lužila
Za vodna lužila se največkrat uporabljajo kislinska lužila. Prednost vode kot topila so ekonomičnost, sprejemljivost za okolje, dobro prodiranje v les, obstojnost proti svetlobi ter veliko število različnih nians. Problemi pri uporabi vodnih lužil so dvigovanje lesnih vlaken, potreba po posodah in urodju iz nerjavečega materiala, selektivna adsorbcija (barvilo se adsorbira na les in koncentracija v pripravku pada, zato moramo lužilo stalno popravljati), občutljivost lužila na biološki razkroj (bakterije).

Alkoholna in špiritna lužila
Običajno vsebujejo kationska oz. bazična barvila. V primerjavi z vodnimi lužili jih uporabljamo v veliko manjši meri. Njihova prednost je v zanemerljivem dvigu lesnih vlaken in zato manj hrapovi površini kot jo dobimo po obdelavi z lesnimi vlakni , dobra pentracija les ter relativno hitro sušenje. Po drugi strani so slabše odporna proti delovanjusvetlobe, so relativno draga in neenakomerno obarvajo les.

Oljna lužila
To so lužila, ki kot topilo vsebujejo zmesi olj (terpentisko olje) in organskih topil (lak, bencin, White spirit). Se kar pogosto uporabljajo, ne dvigujejo lesnih vlaken in dajo zelo enakomerne nianse. Slabo prodirajo v les, posledica pa je slaba odpornost proti delovanjusvetlobe in mehanskim poškodbam.

Kemična lužila
Kot smo umenili, so kemična lužila drugačna, saj njihove komponente reagirajo s kemičnimi sestavinami lesa in dajo zato pozitivno teksturo. Spojine v kemičnih lužilih so lahko že same obarvane in se nato kemično vežejo na les, lahko pa so neobarvane ali drugačne barve od končnega efekta, saj se končna barva šele razvije zaradi kemične
reakcije med lesom in lužilom.

Enokomponentna lužila
lužila vsebujejo spojine kovin prehoda (npr, bakrove, železove, kromove, manganove), ki reagirajo z različnimi ekstraktivnimi snovmi, predvsm s tanini. Zato so te spojine primerne za luženje lesov, ki vsebujejo veliko tanina, kot so npr česnjev, hrastov ali kostanjev les. V primeru ko želimo lužiti lesove z manj tanina pa uporabimo dvokomponentana lužila za indirektno luženje. Najprej površino obdelamoz 1-10% raztopino tanina, nato pa z razvijalcem ki vsebuje anorganske spojine, ki reagirajo s tanini ki smo jih pred tem vnesli v les. Med posebne postopke kemičnega luženja sodi tudi dimljenje. Pri tem postopku les izpostavimo param plina amoniaka, ki reagira s tanini v lesu, tako da le-ta dobi temnejšo temnejšo rjavo barvo.

LUŽENJE

Nanos Lužil
Lužilo najpogosteje nanašamo kot prvo premazno sredstvo neposredno na primerno brušen les. Izjemoma les prej tudi impregniramo. Optimalno predhodno brušenje je odvisno od vrste lesa, želene barvne slike in vrste predvidenega lužila. Pri obdelavi lesov z izrazito teksturo (hrast, jesen) je pred luženjem primerno krtačenje z brusilno krtačo, ki poveča pore in iz njih odstrani prah. Krtača ne sme imeti visokega števila vrtljajev, da ne povzroči poliranja lesa, saj bi to zmanjšalo vpijanje lužila.Povečanje kontrasta negativne barvne slike dosežemo z nanašanjem lužila v prebitku in naknadnim brisanjem. Pri lesovih z globljimi porami je barvanje por bolj intenzivno, če krtačimo ali brišemo najprej v prečni in končno v vzdolžni smeri.
Lužilo nanašamo s čopičem, krpo, gobo, brizganjem, valjčnim nanašanjem ali valjčkom. Pri nanašanju s krpo uporabljamo krpo, ki ne kosmati in dobro vpija. Če na površini ostanejo kosmiči, so po lakiranju na teh mestih vidne drobne temne pike. Pred lakiranjem moramo površino dobro pregledati in morebitne napake odstraniti z rahlim brušenjem s fino brusilno gobo ali zelo finim brusnim papirjem, tako da ne poškodujemo lužene površine. Pikčaste površine lahko povzroči tudi valjčni nanos, neprimerno očiščena ščetka za brisanje ali slabo posesana površina. Po lakiranju ne moremo več popraviti nobene napake brez vnovičnega brušenja in ponovljenega postopka. Vse to nas opozarja, da mora biti prostor, v katerem delamo, ustrezno osvetljen in čist, ker le tako pravočasno opazimo morebitne napake

Ročno Luženje
Po omočenju površine z vročo vodo in sušenju opravimo fino brušenje z brusilnimi papirji zrnatosti 150 do 180 v smeri lesnih vlaken.Pri nanosu lužila pohitimo, da čimprej enakomerno in v pribitku nanesemo lužilo po celotni ploskvi. Na manjše površine nanašamo lužilo s čopičom v smeri lesnih vlaken, na večje površine pa z naravnimi gobami.Lužilo pustimo učinkovati toliko časa, kot je predvideno v navodilih in nato preostalo lužilo s križnimi potezami čopiča alilaneno krpo odstranimo. Zadnje poteze s čopičom ali krpo naredimo vzdolž lesenih vlaken, ko dokončno razmažemo lužilo. Vsako popravljanje na že poluženi površini mora biti opravljeno na celotni, zaključni ploskvi. Po osušitvi in pred nanosom temeljnih premazov je priporočljivo rahlo glajenje v smeri vlaken z brusilnim sredstvom zrnastosti 400 do 600
britev.si ruleeees :)

Odgovori