@miha, vem, da je šlo napol za hec, a vseeno sem pokomentiral.
Ker Dylana Farnhama nisem dobro poznal, sem danes prebral nekaj malega zapisov o njem in ugotovil, da so ljudje dejansko usekani na vse, kar naredi. Dela nože, žepne nože, britve, izdelke iz usnja in ljudje vse to razgrabijo ne glede na ceno. Seveda, tudi tu z lahkoto izrazimo dvom, če le ni vse skupaj zgolj izmišljeno, da se mu s tem pomaga, da proda vsaj tu in tam kakšen nož za 100 dolarjev, ampak pomoje je cela stvar okrog marketinga tako dobro zastavljena, vključen pa je tudi Classic Shaving, ki že ima neki renome, da je pravzaprav treba verjet, da je vse res.
Dejansko je Dylan nekakšen posebnež, ki se je skrival pred svetom in se niti ni trudil, da bi se predstavil trgu. Tekočih naročil sploh ne sprejema več, ker je že tako v delu, da se ven ne vidi. Cenjen je tudi zaradi tega, ker se željam stranke posveti v najmanjših podrobnostih, menda mu ni težko začeti od začetka, če stranka in on ugotovita, da ni šlo v pravo smer.
Skratka, zanimiv tip z zanimivimi izdelki, za katere zahteva veliko denarja.
In evo, oddal je eno britev za 15 jurjev. Bedarija brez primere, ampak če vemo, da je tako zelo iskan, da kupci v njem vidijo dejansko umetnika in ne le kovača, potem nekako še razumeš tistega, ki je tako globoko segel v žep. Še lažje je to norost razumet, ko spoznaš, da je vse skupaj postavljeno v Ameriko. Tam nekdo kihne, za izleteli smrkelj pa zlahka zaračuna 250 USD, če se še tolikanj potrudi, da ga dobro zreklamira.
Pa še Dylan osebno ...
