Vrsta z amnezijo
Objavljeno: 29 Mar 2018, 23:26
Čeprav sem še relativno mlad, sem že star. To vidim po tem, da me je začela zanimati zgodovina. Ampak ne ta, nedavna, ampak tista, predantična, če se lahko tako izrazim.
Najprej bi povedal, da vse, kar bom napisal v tem postu, temelji na dognanjih drugih ljudi. Vse kar bom poskušal narediti jaz, je povzetek informacij, ki sem jih zbiral tekom zadnjega leta.
Predpostavka, ki jo bom v tem postu razvijal (in ki je sicer last Grahama Hancocka in drugih) je ta, da smo vrsta z amnezijo. Pozabili smo na civilizacijo, ki je živela pred nami in ki je bila tehnološko visoko razvita – morda na drugačen način, ampak jo je nekaj nenadoma, pred cca. 12500 leti, izbrisalo iz obličja zemlje. Takrat smo začeli znova, kot otroci, brez spomina o tej mogočni, verjetno globalni civilizaciji.
Moje zanimanje za to temo se je seveda začelo z Gizo, kjer stojijo tri piramide. Megalomanske zgradbe, ki so prestale zob časa, potrese in druge ujme in se nam posmehujejo v obraz, saj še danes ne vemo, kako so nastale, niti kdaj, niti kdo jih je zgradil in od kod vso znanje, ki je v veliki piramidi zakodirano.
Nisem še bil v Gizi, nameravam iti. Baje so piramide tako kot seks, lahko bereš o njem, lahko pogledaš slike ali video, ampak zares ga lahko izkusiš samo v živo. Če že koga muči, kaj je tako posebnega na teh piramidah in zakaj pravim, da ne vemo o njih ničesar, kljub temu, da akademiki trdijo drugače, bom takoj razjasnil. Pa bom najprej začel s tem, kar nam o piramidah v Gizi pravijo zgodovinarji in egiptologi. Osredotočil se bom na veliko, oz. Khufu-jevo piramido: to piramido naj bi zgradili egipčani cca. 2500 let pred našim štetjem. Faraon Khufu bi jo naj želel za svojo grobnico, i bi mu omogočala lažji prehod v večno življenje. Sprva je veljalo, da so piramido gradili sužnji, vendar so zgodovinarji to teorijo zdaj opustili, saj v starem kraljestvu egipta domnevno sužnjem sploh ni bilo. Piramida je visoka 147 metrov in vsebuje cca. 2.3 milijona kamnitih blokov, težkih od 2.5 pa vse do 15 ton. Egipčani so kamne prevažali iz okoliških kamnolomov, granitne kamne, ki so vsebovani v prostorih, kot so grand gallery, queen and kings chamber, pa bi naj prepeljali vse iz Aswan-a, ki leži kar 900 km južneje od Gize! Kamne naj bi obdelovali z bakrenimi dleti in žagami. Akademiki prav tako trdijo, da nekih večjih skrivnosti glede piramide več ni in da vemo, kako je potekala gradnja.
Mogoče je vse to res, saj to vendar govorijo akademiki, ampak dejstvo je, da kadarkoli se kak gradbeni inženir, ali kdor koli drug odprte glave, odpravi na izlet v Gizo, pride domov z veliko več vprašanji, kot odgovori. Pa začnimo. Prav nobenega dokaza ni, da je piramida res grobnica. Nikoli niso v nobeni našli mumije. V prostoru Kings chamber je sicer velika škatla/sarkofag iz rdečega granita, ampak ni pokrova, ni nobeih darov ali inskripcij, ki bi kakorkoli namigovali, da gre za krsto. Pravzaprav je ta sarkofag narejen tako precizno, da bi z današnjo tehnologijo predstavljal izziv (predvsem površina in kot notranjih ploskev).
Dalje, piramida je poravnana na pravi sever s točnostjo 0.05 stopinje. To ni magnetni sever in za določiti dejanski sever rabiš znanje astromonije ter prav posebno motivacijo, da vložiš ves ta trud, ki je potreben za takšno točnost poravnave. Obdelovanje kamnov z bakrenimi dleti in žagami? Morda za apnenčaste bloke, ampak granit je trši od bakra! Na drugi strani, če so nekateri pokazali, kako lahko z bakreno žago, vodo in peskom žagaš apnenec, je to delo zelo zamudno in naporno, piramida pa je zgrajena iz 2.3 milijona kamnitih blokov. Ob kalkulaciji hitrosti žaganja in razpoložjive delovne sile, hitro ugotovimo, da bi piramido morali delati še danes! Saj bi sicer morali v dveh minutah kamen obdelat in ga postaviti na svoje mesto!
Zdaj pa še nekaj stvari o katerih se ne govori pogosto: Piramida nima 4 stranic, ampak 8, vidne so samo iz zraka na pomladno in jesensko enakonočje.
Če okrog piramide naredimo obod in številko pomnožimo s faktorjem 43200 , dobimo obseg zemlje! Če ta obod peljemo še čez vrh piramide, dobimo obod severne polobe, prav tako zmanjšan za faktor 43200. In ta faktor ni kar naključna številka, ampak ima pomembno vlogo. Velika piramida je za nameček natančno postavljena na epicenter geografske mase zemlje!
Kako so lahko vse to vedeli? Kako so lahko tako precizno zgradili piramido? Če se samo malo zakalkuliraš pri vznožjo, se cela simetrija podre. Vsa ta dejstva kažejo na to, da je veliko piramido zgradila bodisi zelo napredna civilizacija, ki je živela pred egipčani in so jo egipčani preprosto nasledili, ali pa so egipčani v starem kraljestvu nasledili neko znanje, ki se je kasneje izgubilo. Namreč znano dejstvo je, da kvaliteta gradnje piramid v Egiptu s časom upada, ne pa raste, kot bi bilo logično. Še eno zanimivo dejstvo je, da je Giza polna podzemnih tunelov, na ploščadi pa je cel kup sledi krožnih žag in vrtin, ki namigujejo na tehnologijo, ki je te kamne rezala in vrtala z izjemno lahkoto.
Okej, dovolj o piramidah. Pred piramidami stoji tudi sfinga, varuh Kafrejeve piramide in dokaz, da je delo na tem platoju res last dinastičnega egipta, saj ima sfinga glavo faraona. A pa ta dokaz res pije vodo? Če pogledamo sfingo, je glava neproporcionalna telesu. Zelo logično se zdi, da so egipčani sfingo nasledili in iz levje glave, ki je bila najbrž močno erodirana, preprosto izklesali svojo. Zdaj pa pride glavna anomalija, ki jo zgodovinarji in egiptologi radi kar malo spregledajo. Sfinga je izklesana iz enega glomaznega kamna tako, da je okrog sfinge izkopan ogromen jarek. Sfingo tako sestavlja kip in stranice. Material vmes je bil v obliki monolitov uporabljen za gradnjo sfinginega templja. Anomilja je ta, da so na stranicah sfinge vidni znaki vodne erozije, ki niso vodoravni (kot pri stoječi vodi recimo), ampak navpični! To se lahko zgodi samo ob velikem in dolgotrajnem deževju, ki traja čez obdobje 100 let ali več. V Egiptu takega obdobja v zadnjih 6000 letih ni bilo!! Dragi moji, sfinga je zelo verjetno starejša, kot ji pripisujemo. Zadnji kandidat za tako deževno obdobje v Egiptu je konec zadnje ledene dobe cca. 12800 let nazaj...
Odgovor takrat glavnega egiptologa, Zahija Hawasa, je bil, da ni šans! Sfinga kljub dokazom erozije ne more biti toliko stara in to zato, ker nismo našli nobenih drugih dokazov o gradnji tako velikih skulptur iz tistega časa. Ampak ta argument je že kaj nekaj let ničen, saj so leta 1996 v Turčiji odkrili Gobekli Tepe. Gre za (predvidoma) monolitsko svetišče, ki je sestavljeno iz ogromnih monolitskih kamnov oblike T. Datirano je na 9000 let pred našim štetjem.
Odkopanega je zaenkrat šele peščica, ampak že to kaže na veliko znanje ljudi, ki bi takrat po klasičnem modelu morali bit lovci in nabiralci. Gobekli tepe je bil namerno zasut, kar namiguje na to, da je bil narejen, ali v nekem obdobju predviden, kot časovna kapsula. Kdo so bili ljudje, ki so zgradili Gobekli Tepe, od kod jim znanje? V arheoloških najdiščih pred tem datumom ne najdemo ničesar! Kako se lahko takšno gradbeno znanje (in znanje kmetijstva, ki se tukaj prav tako nenadoma začne) pojavi kot strela iz jasnega? Od kod delovna sila za gradnjo tako velikega svetišča? Lovci in nabiralci tega znanja nimajo. Prav tako nimajo razpoložljive delovne sile, saj so vse moči usmerjene v preživetje.
Nadaljevanje sledi...
Najprej bi povedal, da vse, kar bom napisal v tem postu, temelji na dognanjih drugih ljudi. Vse kar bom poskušal narediti jaz, je povzetek informacij, ki sem jih zbiral tekom zadnjega leta.
Predpostavka, ki jo bom v tem postu razvijal (in ki je sicer last Grahama Hancocka in drugih) je ta, da smo vrsta z amnezijo. Pozabili smo na civilizacijo, ki je živela pred nami in ki je bila tehnološko visoko razvita – morda na drugačen način, ampak jo je nekaj nenadoma, pred cca. 12500 leti, izbrisalo iz obličja zemlje. Takrat smo začeli znova, kot otroci, brez spomina o tej mogočni, verjetno globalni civilizaciji.
Moje zanimanje za to temo se je seveda začelo z Gizo, kjer stojijo tri piramide. Megalomanske zgradbe, ki so prestale zob časa, potrese in druge ujme in se nam posmehujejo v obraz, saj še danes ne vemo, kako so nastale, niti kdaj, niti kdo jih je zgradil in od kod vso znanje, ki je v veliki piramidi zakodirano.
Nisem še bil v Gizi, nameravam iti. Baje so piramide tako kot seks, lahko bereš o njem, lahko pogledaš slike ali video, ampak zares ga lahko izkusiš samo v živo. Če že koga muči, kaj je tako posebnega na teh piramidah in zakaj pravim, da ne vemo o njih ničesar, kljub temu, da akademiki trdijo drugače, bom takoj razjasnil. Pa bom najprej začel s tem, kar nam o piramidah v Gizi pravijo zgodovinarji in egiptologi. Osredotočil se bom na veliko, oz. Khufu-jevo piramido: to piramido naj bi zgradili egipčani cca. 2500 let pred našim štetjem. Faraon Khufu bi jo naj želel za svojo grobnico, i bi mu omogočala lažji prehod v večno življenje. Sprva je veljalo, da so piramido gradili sužnji, vendar so zgodovinarji to teorijo zdaj opustili, saj v starem kraljestvu egipta domnevno sužnjem sploh ni bilo. Piramida je visoka 147 metrov in vsebuje cca. 2.3 milijona kamnitih blokov, težkih od 2.5 pa vse do 15 ton. Egipčani so kamne prevažali iz okoliških kamnolomov, granitne kamne, ki so vsebovani v prostorih, kot so grand gallery, queen and kings chamber, pa bi naj prepeljali vse iz Aswan-a, ki leži kar 900 km južneje od Gize! Kamne naj bi obdelovali z bakrenimi dleti in žagami. Akademiki prav tako trdijo, da nekih večjih skrivnosti glede piramide več ni in da vemo, kako je potekala gradnja.
Mogoče je vse to res, saj to vendar govorijo akademiki, ampak dejstvo je, da kadarkoli se kak gradbeni inženir, ali kdor koli drug odprte glave, odpravi na izlet v Gizo, pride domov z veliko več vprašanji, kot odgovori. Pa začnimo. Prav nobenega dokaza ni, da je piramida res grobnica. Nikoli niso v nobeni našli mumije. V prostoru Kings chamber je sicer velika škatla/sarkofag iz rdečega granita, ampak ni pokrova, ni nobeih darov ali inskripcij, ki bi kakorkoli namigovali, da gre za krsto. Pravzaprav je ta sarkofag narejen tako precizno, da bi z današnjo tehnologijo predstavljal izziv (predvsem površina in kot notranjih ploskev).
Dalje, piramida je poravnana na pravi sever s točnostjo 0.05 stopinje. To ni magnetni sever in za določiti dejanski sever rabiš znanje astromonije ter prav posebno motivacijo, da vložiš ves ta trud, ki je potreben za takšno točnost poravnave. Obdelovanje kamnov z bakrenimi dleti in žagami? Morda za apnenčaste bloke, ampak granit je trši od bakra! Na drugi strani, če so nekateri pokazali, kako lahko z bakreno žago, vodo in peskom žagaš apnenec, je to delo zelo zamudno in naporno, piramida pa je zgrajena iz 2.3 milijona kamnitih blokov. Ob kalkulaciji hitrosti žaganja in razpoložjive delovne sile, hitro ugotovimo, da bi piramido morali delati še danes! Saj bi sicer morali v dveh minutah kamen obdelat in ga postaviti na svoje mesto!
Zdaj pa še nekaj stvari o katerih se ne govori pogosto: Piramida nima 4 stranic, ampak 8, vidne so samo iz zraka na pomladno in jesensko enakonočje.
Če okrog piramide naredimo obod in številko pomnožimo s faktorjem 43200 , dobimo obseg zemlje! Če ta obod peljemo še čez vrh piramide, dobimo obod severne polobe, prav tako zmanjšan za faktor 43200. In ta faktor ni kar naključna številka, ampak ima pomembno vlogo. Velika piramida je za nameček natančno postavljena na epicenter geografske mase zemlje!
Kako so lahko vse to vedeli? Kako so lahko tako precizno zgradili piramido? Če se samo malo zakalkuliraš pri vznožjo, se cela simetrija podre. Vsa ta dejstva kažejo na to, da je veliko piramido zgradila bodisi zelo napredna civilizacija, ki je živela pred egipčani in so jo egipčani preprosto nasledili, ali pa so egipčani v starem kraljestvu nasledili neko znanje, ki se je kasneje izgubilo. Namreč znano dejstvo je, da kvaliteta gradnje piramid v Egiptu s časom upada, ne pa raste, kot bi bilo logično. Še eno zanimivo dejstvo je, da je Giza polna podzemnih tunelov, na ploščadi pa je cel kup sledi krožnih žag in vrtin, ki namigujejo na tehnologijo, ki je te kamne rezala in vrtala z izjemno lahkoto.
Okej, dovolj o piramidah. Pred piramidami stoji tudi sfinga, varuh Kafrejeve piramide in dokaz, da je delo na tem platoju res last dinastičnega egipta, saj ima sfinga glavo faraona. A pa ta dokaz res pije vodo? Če pogledamo sfingo, je glava neproporcionalna telesu. Zelo logično se zdi, da so egipčani sfingo nasledili in iz levje glave, ki je bila najbrž močno erodirana, preprosto izklesali svojo. Zdaj pa pride glavna anomalija, ki jo zgodovinarji in egiptologi radi kar malo spregledajo. Sfinga je izklesana iz enega glomaznega kamna tako, da je okrog sfinge izkopan ogromen jarek. Sfingo tako sestavlja kip in stranice. Material vmes je bil v obliki monolitov uporabljen za gradnjo sfinginega templja. Anomilja je ta, da so na stranicah sfinge vidni znaki vodne erozije, ki niso vodoravni (kot pri stoječi vodi recimo), ampak navpični! To se lahko zgodi samo ob velikem in dolgotrajnem deževju, ki traja čez obdobje 100 let ali več. V Egiptu takega obdobja v zadnjih 6000 letih ni bilo!! Dragi moji, sfinga je zelo verjetno starejša, kot ji pripisujemo. Zadnji kandidat za tako deževno obdobje v Egiptu je konec zadnje ledene dobe cca. 12800 let nazaj...
Odgovor takrat glavnega egiptologa, Zahija Hawasa, je bil, da ni šans! Sfinga kljub dokazom erozije ne more biti toliko stara in to zato, ker nismo našli nobenih drugih dokazov o gradnji tako velikih skulptur iz tistega časa. Ampak ta argument je že kaj nekaj let ničen, saj so leta 1996 v Turčiji odkrili Gobekli Tepe. Gre za (predvidoma) monolitsko svetišče, ki je sestavljeno iz ogromnih monolitskih kamnov oblike T. Datirano je na 9000 let pred našim štetjem.
Odkopanega je zaenkrat šele peščica, ampak že to kaže na veliko znanje ljudi, ki bi takrat po klasičnem modelu morali bit lovci in nabiralci. Gobekli tepe je bil namerno zasut, kar namiguje na to, da je bil narejen, ali v nekem obdobju predviden, kot časovna kapsula. Kdo so bili ljudje, ki so zgradili Gobekli Tepe, od kod jim znanje? V arheoloških najdiščih pred tem datumom ne najdemo ničesar! Kako se lahko takšno gradbeno znanje (in znanje kmetijstva, ki se tukaj prav tako nenadoma začne) pojavi kot strela iz jasnega? Od kod delovna sila za gradnjo tako velikega svetišča? Lovci in nabiralci tega znanja nimajo. Prav tako nimajo razpoložljive delovne sile, saj so vse moči usmerjene v preživetje.
Nadaljevanje sledi...